Naravne razmere

Lega in površje

ZDA ležijo v osrednjem in južnem delu Severne Amerike, med Atlantskim oceanom na vzhodom, Tihim oceanom na zahodu in Mehiškim zalivom na jugovzhodom. K ZDA spadajo še Aljaska na skrajnem severozahodnem delu severne obale in Havajski otoki v Tihem oceanu. Vzdolž obale Atlantskega oceana leži Priatlantsko nižavje, sestavljeno iz obalne ravnine in Priedmonta. Obalna ravnina je pri New Yorku na severu široka le okrog 20 km, proti jugo se razširi na 200 km in v Georgii združi z obalno ravnino ob Mehiškem zalivu. Zgrajena je večinoma iz peščenih in glinastih rečnih naplavin ter ledeniških nanosov. Obala je v severnem delu razčlenjena z globoki estuariji, mdr. Delaware Bay (dolžina 84 km) in Chesapeake Bay (dolžina 310 km), v srednjem delu ravna, v južnem delu so pred njo številni nizki otoki s peščenimi sipinami. Proti notranjosti prehaja ravnina v nekoliko valovit Piedmont (n. v. 90-550m); meja med njima je Fall Line, kjer se reke v brzicah spuščajo na obalno ravnino (mdr. Delaware, Patapsco, Potomac, James in Savannah). Na koncu plovnih poti je nastala vrsta pomembnih mest.

Nad Piedmontom se dvigajo Apalači (Appalachian Mountains), 2600 km dolgo in 200-300 km široko hribovje v smeri JZ-SV. Nastalo je že v paleozoiku in se nato zaradi erozije znižalo v sredogorje z menjavanjem gozdnatih slemen v odpornejših kamninah (paleozojski peščenjak in apnenci) in vmesnih podolij v manj odpornih skrilavih glinovcih; največje je več kot 800 km dolga Velika apalaška dolina (Great Valley). Najvišji del Apalačev so Modre gore (Blue Mountains; Mount Mitchell, 2033 m). proti zahodu se hribovje zlagoma spušča na obsežne planote v n. v. 350-550 m iz jurskih in krednih apnencev, peščenjakov in skrilavcev. Na severu se dotikajo v Ohio in v južnem delu v Tennessee; severni del je ledeniško preoblikovan, srednji del zakrasel (mdr. Jamski sistem Mammoth Cave-Flint Ridge Cave; s 530 km rovov najdaljši na svetu).

Planote se proti severu in zahodu spuščajo z 200-300 m visoko stopnjo v ogromno Osredje nižavje (Interior Plains), ki sega od Velikih jezer na severu do obalne ravnine ob Mehiškem zalivu na jugu in od Apalačev na vzhodu do Skalnega gorovja na zahodu. Geološko je velika kadunja, zapolnjena s peščenimi in glinastimi naplavinami Misisipija ter njegovih pritokov. Severni del nižavja je ledeniško preoblikovan, južneje so se odložile debele plasti rodovitne puhlice. Starejša podlaga prihaja na površje le v hribovjih Ozark in Ouachita. Na jugu se nižavje neopazno nadaljuje v 100-200 km široko, obalno ravnino ob Mehiškem zalivu.